Loading...
Pikapolonica 2017-08-31T22:03:40+00:00

Sedempika polonica

(Coccinella septempunctata)

Sedempika polonica (Coccinella septempunctata) je ena najpogostejših vrst pikapolonic pri nas kot tudi v Evropi, hkrati je  tudi ena največjih in najlažje prepoznavnih. Ime, tudi latinsko,  je dobila zaradi števila pik, ki jih nosi – po tri črne pike na vsaki pokrovki, stiku obeh kril, pod vratnim ščitom, pa je ena skupna. Je hrošček okrogle oblike, s trdim parom oranžnih do rdečih kril, pod katerimi skriva par kožnatih, s katerimi leti. Kot vse žuželke ima 3 pare nog z dvema kaveljčkoma na koncu, ki ji omogočajo plezanje v vse smeri in po vseh površinah – tudi po steklenem stropu.

Kako ločimo »fantke od punčk«?
Samičke so (praviloma) enkrat večje od samčkov, kar je pogost pojav pri žuželkah. Za natančno določitev spola je sicer potreben pregled trebušne strani polonice pod lupo, a če vidimo eno pikapolonico na hrbtu druge, je zgornja samček, spodnja pa samička.

Kakšen je življenjski cikel polonice?
Spomladi in poleti si samičke polonice poiščejo primernega partnerja oziroma partnerje in po parjenju odlagajo skupke po 10 do 50 jajčec, ki so podolgovata ovalna in rumene ali oranžne barve. Odložijo jih na liste in stebla, v bližino plena, da imajo mladički hrano že »pri ustih«, ko se izvalijo. Samička v 6-8 tednih odloži kar do 1000 jajčec! Po 7-10 dneh se izležejo ličinke, ki pa niso prav nič podobne mami in očetu, ampak prej spominjajo na majhne krokodilčke. Ob izvalitvi so zelo drobne, merijo samo 1 mm, in so črne barve. A ker so zelo požrešne, rastejo zelo hitro, ob tem pa trikrat slečejo premajhno kožo – pravimo, da se levijo. Njihova barva se pri tem iz črne spreminja v sivo z rumenimi in oranžnimi pikami. Po 3-4 tednih od izvalitve se ličinka pritrdi na podlago in oblikuje se nemobilna buba. V tem stadiju se polonica ne prehranjuje, pač pa v bubi potekajo velike telesne spremembe, kar se pokaže po približno 1 tednu. Takrat namreč na plano prileze čisto druga oblika polonice od tiste, ki se je v bubo preobrazila – hrošček rumene barve, ki je brez pik! Marsikdo bi ob tem pomislil, da gre za harlekinsko (pisano) polonico, a brez skrbi – to je naša sedempika polonica, ki svojih 7 pik dobi v parih urah, barva pa se ji iz začetne rumene spremeni v oranžno, v naslednjih dneh ali tednih pa v značilno rdečo.

Ali število pik res pomeni starost polonice?
Ne, število pik ne kaže na starost polonice, temveč je to vrstna značilnost – po njih lahko polonice med sabo ločimo.

Kakšno starost dosežejo polonice?
V naravi polonica preživi do 2 leti (nekateri viri navajajo tudi 3 leta), na preživetje pa vpliva več dejavnikov – količina hrane, prisotni sovražniki, temperature čez zimo, okužbe s paraziti, uporaba pesticidov… Realno pa je njena življenjska doba verjetno nekje okoli 1 leta.

Zakaj imajo polonice pike?
Žive barve in pike (ali madeži) služijo polonicah kot obramba pred plenilci, ki jih želijo pojesti. Če pa se žival vseeno odloči in poje polonico, pa ta pri kolenskem sklepu izloči rumenkasto tekočino zelo grenkega okusa, ki je za plenilca strupena. Sicer ga ne ubije, mu je pa po njej tako slabo, tako da naslednjič, ko že na daleč zagleda žive barve in pike, sploh pomisli ne na kosilo.

Ali so polonice škodljive na vrtu oziroma ali res prinašajo listne uši na rastline?
Ker je polonica majhna, še manjša pa je njena hrana, je opazovanje dogajanja na rastlini težavno, brez ustreznih povečevalnih naprav pa velikokrat nezmožno. Zato si ljudje napačno razlagajo prisotnost polonic na rastlini, ki je okužena z listnimi ušmi. Polonice v resnici ne prinašajo oziroma celo gojijo uši kot nekateri zmotno mislijo, pač pa jih jedo, in to z velikim veseljem. Odrasla polonica poje na dan približno 150 uši, v celotnem življenju kar 4000! Ličinka je še bolj požrešna, saj v svojem kratkem 3-4 tedenskem življenju poje kar do 800 uši! Sedempika polonica poleg listnih uši obožuje še druge majhne živalice kot so kaparji, manjši členonožci, pršice, odrasle pa se prehranjujejo tudi s cvetnim prahom, sporami plesni… Pikapolonice so torej zelo dobrodošle na vrtu, njivi, v sadovnjaku, v nasadu cvetlic… Pravimo, da so koristni organizmi – tako kot čebele.

Kakšne razdalje lahko preletijo polonice?
Včasih je veljajo, da so polonice na splošno slabi letalci in lahko naenkrat preletijo krajše razdalje. A nedolgo nazaj so znanstveniki ugotovili, da temu ni tako. V umetni zračni komori so testirali večje skupine polonic in dobili presenetljive podatke: polonice so letele s hitrostjo do 60 km/h, naenkrat so lahko preletele do 120 km, letele so na višini do 1 km, v zraku pa so ostale kar do 2 uri! Med letenjem zamahnejo z mehkimi krili 85-krat na sekundo, trda rdeče-črna krila pa služijo kot stabilizatorji med letenjem.

Kako polonice preživijo zimo?
Zima z nizkimi temperaturami in nezadostne količine hrane je za polonice čas, ko se odrasle zberejo v skupine po 10 ali 15 osebkov in poiščejo zavetje na sončni legi pod listjem, travo, v grmovju. Takšni skupini polonic pravimo agregacija, procesu prezimovanja pa hibernacija. Polonice se zberejo v skupino iz dveh razlogov:

-ker pozimi ne tvorijo grenke strupene tekočine, so bolj ranljive za napade plenilcev, pojavljanje v velikem številu pa plenilca odvrne že na daleč,

-spomladi, ko se temperature dvignejo in postanejo polonice aktivne, ne porabijo časa in energije za iskanje spolnega partnerja, saj ga najdejo dobesedno za hrbtom.

Zadnja leta lahko opazimo velike skupine polonic, ki se naberejo na fasadah hiš, okoli oken, v razpokah. Te polonice so običajno zelo raznolikih  barv in imajo različno število pik, kar kaže na to, da ne gre za domorodne sedempike polonice, temveč za tujerodno harlekinsko polonico. Obstajajo navedbe o opažanjih velikih skupin tudi naših polonic, a nikoli v ali v bližini človeških bivališč.

Za pravilno delovanje uporabljamo piškotke. Z uporabo spletne strani se strinjate z uporabo piškotkov.Strinjam se